Zadnja postojanka, Jimbaran (Bali 7.del))

Najina zadnja postojanka na otoku bogov je bil nov resort The Leaf Jimbaran. Njegova lokacija, nekoliko višje na hribčku sušnatega predela Jimbaran, je bila popolno izhodišče za raziskovanje južnega polotoka Bukit (ki v njihovem jeziku pomeni hrib). Spearmint vila naju je osvojila s svojo zračnostjo, saj pravzaprav nima pravih sten, temveč večino spalno-dnevnega prostora predstavlja steklo. Tudi kopalnica je (kot se za Bali spodobi) pol-odprta s prehodom direktno v zasebni bazen, ki razmeji posest vile na dva dela. Na drugi strani se torej nahaja kuhinja z jedilno mizo in prostor za počitek na soncu. Po nekaj urah sprostitve v najini zasebni vili sva se odločila obiskati Pura Luhur Uluwatu, tempelj, ki je lociran na 70m visoki pečini ob morju. Jan je tam doživel bližnje srečanje z opico, ki mu je na vsak način želela odpreti fototorbo (in si postreči z objektivom). Na srečo sva bila o »navihanih taticah« predhodno obveščena, tako da so ostale praznih rok. Tempelj je sicer čudovita lokacija za opazovanje sončnega zahoda. Šele v mraku sva se torej odpravila v The Leaf Jimbaran, kjer naju je čakala verjetno najbolj udobna postelja na Baliju (še število in vrsto blazin si lahko izbiral sam!). Obilni zajtrk naslednje jutro nama je dal energije za raziskovanje okoliških plaž, kot so Bingin, Suluban in Padang Padang. Pravzaprav se v večini zalivčkov skriva kakšna čudovita »skrivna« plaža – bolj ali manj turistična, tako da je možnosti morskega razvajanja res neskončno. Vsem je skupno to, da so ene najbolj mamljivih točk na svetu, tudi za najbolj izkušene surferje. Dan sva zaključila z obiskom Jimbaran plaže in znanega Ayana Rock bara. Naslednje jutro me je refleksna masaža stopal v Thyme Spa-ju kompleksa The Leaf Jimbaran pripravila na dolgo pot domov. Moje popotovanje se je torej bližalo koncu in če na hitro povzamem, Bali me je popolnoma prevzel – zaradi svoje bogate kulture, okusne hrane, prijetnih ljudi, raznolike pokrajine in najinih skupnih doživetij. Prepričana sem, da se nekoč spet vrneva in morda boste tudi takrat šli vi (moji bralci) z nama…

»Najprej ti vzame sapo. Nato si želiš doživetje deliti še z drugimi.«