Pravijo, da države ne okusiš zares, če ne preizkusiš prave lokalne hrane. Hrana je navsezadnje duša vsake kulture, kar zagotovo velja tudi za Bali. V The Gangsa zasebni vili sva imela z Janom priložnost preizkusiti balinezijsko kulinariko v pravem pomenu besede – skozi mini kuharski tečaj. S chefom kuhinje sva obiskala tradicionalno tržnico v Jimbaranu, kjer smo nabrali sestavine za naslednje jedi: balinezijsko pasto (ki se lahko uporablja kot baza ali dodatek mnogih jedi), Be Pasih Mesanten (kuhana riba v kremni kokosovi omaki z oblico začimb), Sate Lilit Be Siap (balinezijski piščančji satay z začimbami na palčki), tradicionalno Urab Bali solato in Pisang Rai (nekakšna kuhana sladica iz banane obdane z moko in sladkorjem, posute z naribanim kokosom in palmovim sladkorjem). Navdušila me je raznolika ponudba morskih dobrot na tržnici, barvite ribiške ladje (imenovane jukung), mešanica začimb in zelišč, ki zares dodajo piko na i vsaki jedi. Barvita, rahlo pekoča (Jan pravi, da premalo) in relativno kompleksna kulinarika je poskrbela za moje ponovno navdušenje nad tem otokom. Recepte, po katerih smo pripravili jedi v najini kuhinji v vili, sva skrbno shranila v upanju, da nama doma uspe poustvariti kakšno izmed izjemno okusnih jedi, ki sva jih jedla danes.

»Ljubezen gre skozi želodec. In mislim, da sem zaljubljena v Bali…«

View Post

Gili Trawangan je največji izmed treh Gili otočkov, ki so locirani poleg večjega Lomboka. Čeprav je od treh največji, meri v širino le 2km, v dolžino 3km in se povzpne 30m visoko (dovolj za jutranji sprehod in lep razgled). Po dobri uri vožnje s hitro ladjo iz pristanišča Padang Bai na Baliju sva torej prispela na otok belega peska in turkiznega morja. Ker je na otoku prepovedana uporaba vseh motornih vozil, je možnost prevažanja po otoku omejena na kolesarjenje ali najem kočije, ki jo vlečejo konji (imenovane cidomo), načeloma pa je otok zaradi njegove majhnosti mogoče tudi prehoditi (midva sva se odločila za najem kolesa in tako dodobra prečesala otok). Najina izhodiščna točka je bil hotel Ombak Sunset, katerega lokacija je na zahodni obali Gilija T. Je ravno prav oddaljen od živahne in nekoliko bolj turistično nabite vzhodne strani, tako da hkrati nudi miren počitek in omogoča hitro dostopnost do vrveža. Lokacija je dobra tudi za raziskovanje severnega predela otoka, kjer sva našla čudovite lokacije za snorklanje in videla na tisoče (brez pretiravanja) zanimivih morskih bitij. Navsezadnje pa je zahodna obala prava izbira tudi zato, ker nudi izjemne sončne zahode na gugalnici (in ogromno priložnosti za dobre fotografije). Po eni strani sem žalostna, ker zapuščam ta prečudoviti kraj, po drugi se veselim nadaljnjega raziskovanja Balija in vem, da se nekoč sem spet vrnem.

View Post

Pot naju je z Ubuda peljala do vasice Canggu, ki velja za mirnejšo alternativo natrpanemu Seminyaku. Ametis Villa naju je pustila brez besed že ob prvem sprehodu po njeni posesti. Najin osebni butler naju je pospremil do vile z imenom Ametrine. Prvi korak v najin od tedaj zasebni kotiček, mi je dal vedeti, da se bom tam popolnoma sprostila in zares uživala. Koncept vile je odprt, tako da imaš dejansko občutek, da si eno z naravo. Odprt dnevni prostor z lastno kuhinjo in jedilnico (v katero si lahko naročiš hrano ali pa obiščeš njihovo Eternal restavracijo), vmes bazen in na drugi strani čudovita spalnica z ogromno pol-odprto kopalnico (ki je popolnoma v steklu in ima pogled na bazen in dnevni prostor). Vidi se, da je poskrbljeno za res vsak detajl. Odločitev, ali prej raziskati okolico (surfersko plažo Batu Bolong, Tanah Lot ali mesto Seminyak), skočiti v bazen ali enostavno počivati v moderno opremljeni vili s pridihom tradicionalnega, je bila težka. Za popolno razvajanje sva si privoščila še masažo, za najine brbončice pa je poskrbelo sadje, ki sva si ga privoščila kar z nogami v bazenu. Verjetno vam bo ob ogledu fotografij postalo hitro jasno, kje je bil moj najljubši kotiček v vili. Predel Canggu naju je prepričal z mirno in sproščeno surfersko atmosfero. Naslednjič, ko se vrneva, poskusiva ujeti še kakšen val, v času, ko berete to objavo pa sva verjetno že nekje na poti na sanjske Gili otoke.

»Razvajanje v zasebni vili z bazenom v surferski vasici Canggu je nadaljevalo najino navdušenje nad Balijem.«

View Post

Verjetno se najino Bali doživetje ne bi moglo začeti bolje, kot se je. Po dobri uri vožnje (med precej norimi vozniki) sva prispela v osrčje otoka, mestece Ubud. Natančneje, najina postojanka je bil Kenanga Boutique Hotel, ki naju je prevzel že v nekaj minutah po prihodu. Čeprav je lociran v neposredni bližini centra mesta, je vseeno ravno toliko odmaknjen, da nudi popolno zatočišče vsem, ki iščejo prostor za absolutno sprostitev in razvajanje. Pogled na zelene riževe terase z vseh njegovih točk naju je vsakič znova pustil brez besed. Bil je pika na i čudovito opremljeni sobi s pridihom tradicionalnega stila, ki je med drugim nudila popolno sprostitev tudi s prečudovito kadjo v kopalnici (in zares dišečim gelom za prhanje). Pogleda se ne moreš nagledati niti z njihove restavracije Terra Cotta, kjer sem jedla verjetno najboljši hotelski zajtrk v mojem življenju. Pogled je tudi tista točka »infinity« bazena, ki te navdihne z vsakim zamahom. Kenanga hotel je bil vsekakor idealna točka za raziskovanje okolice Ubuda – za oglede kulturne dediščine, templjev in palač, za nakupovanje na tržnici, sanjske sprehode po prečudoviti okolici riževih polj in preizkušanje najdražje kave na svetu Kopi Luwak (ja, to je tista, ki jo prebavijo cibetovke). Razlogov zakaj obiskati Ubud je ogromno, zakaj Kenanga hotel prav tako. Mene je poleg izjeme zunanjosti »kupilo« dejstvo, da lastnik in upraviteljica hotela izjemno skrbno izbirata ljudi, s katerimi delata – izbirata dobre, lokalne ljudi in tako vračata in dajeta okolici nekaj več. Iskreno, hotel bom jutri težko zapustila, predvsem zaradi zen občutka, ki mi ga zagotavlja prav vsako minuto. A vendar, najino Bali doživetje se šele pričenja…

»Če obstaja raj na zemlji, bo »to« verjetno to.«

View Post

Sam naslov te objave nima sicer prav nič skupnega z modno kombinacijo, ki sem jo izbrala za to fotografiranje. Pa vendar – na sebi nosim svilo v malo bolj nenavadni obliki. The Silk toaletna vodica (poleg parfumske) je prva dišavna stvaritev znamke Sensai, ki je sicer poznana po uporabi svile v svojih produktih. Gre za zares unikatno dišavo, ki me je zasvojila že ob prvi uporabi s svojo svežino in delikatnostjo. Vonj je težko opisljiv, zato vam svetujem, da obiščete najbližjo parfumerijo in ga preizkusite v živo. Kljub temu, da je moja verzija EDT, je dišava izjemno obstojna in me spremlja skozi celoten dan. Je verjetno moja najljubša dišava ta hip in prav zato sem se odločila, da jo delim z vami v tej outfit objavi.

Zgornje note: bergamotka, roza poper, hruška, list vijolice
Srednje note: potonika, šmarnica, orhideja, jantar
Spodnje note: mošus, tonka fižol

stajling:
obleka NEW YORKER
salonarji JEFFREY CAMPBELL

foto: Domen Blenkuš

View Post