Just another day in paradise.
Še eden od dnih v tropskem raju otoka Koh Lanta na Tajskem… v senci dreves, le nekaj metrov stran od peščene plaže, s klobučkom na glavi in z novo obleko, ki kar kliče po toplih dogodivščinah. Oh, Tajska, te že pogrešam!
outfit: Dorothy Perkins
lokacija: Layana resort & spa, Koh Lanta
Čeprav se zdi kot najbolj turistična stvar, ki jo lahko narediš, ti resnično svetujem, da vzameš enega od organiziranih izletov v Phang Nga nacionalni park. Ta leži na južnem delu Tajske, ob Andamanskem morju, v provinci Phang-Nga nekoliko bolj severno od vzhodne obale otoka Phuket (ja, tistega Phuketa, za katerega pravijo, da se ga na daleč izogni, če si ne želiš trume turistov in norih zabav, celo takšnih z dečki/moškimi oblečenimi v ženske). Kakorkoli prav Phuket je služil kot najino izhodišče (kar je bila dobra odločitev). Iz Royal Phuket marine sva z Janom s hitrim čolnom (pod vodstvom izkušenega kapitana seveda) odplula nasproti čudovitemu predelu, ki nosi ime Ao Phang Nga National Park. Visoke apnenčaste skulpture, ki jih je oblikovala narava vabijo s čudovito in (kljub izjemni turistični popularnosti) neokrnjeno vsidranostjo v smaragdno zeleno morje.
Iz otočka na otok, takšna je bila najina raziskovalna pot v Ao Phang Nga nacionalnem parku:
Phuket – Koh Panak – Koh Hong – James Bond island – Panyee – Naka Noi
scrollaj navzdol za celo zgodbo…
Nekje globoko pod mrzlim belim snegom, počiva seme, ki ga bo v rožnato lepoto prebudilo pomladno sonce.
outfit: Dorothy Perkins
photo: Žiga Adamčič
Nekateri v tem času preganjajo zimo kot pustne šeme, jaz jih preganjam s pasteli. Čeprav je naša prestolnica nadvse čudovita tudi takrat, ko jo prekrije bela, snežna odeja, sama že komaj čakam na pomladne dni. Poletje se zame sicer pričenja jutri, pobegnila bom namreč v tropski raj azijske države Tajske. Spremljaj moje dogodivščine preko Instagrama @ajdasitar in bloga. Obljubim, da se bom potrudila, da nekaj sončnih žarkov, prečudovitega morja in mešanice vonjav ter dobre hrane pripeljem tudi v Slovenijo – vsaj preko fotografij in kakšnega videa.
Pastelni poljub iz zasnežene Ljubljane!
outfit:
Tom Tailor hlače
Tom Tailor srajca
Tom Tailor jakna
Primark kapa
Deichmann čevlji
foto: Žiga Adamčič
Tudi slepa kura zrno najde… ja, ko dobi očala!
Verjetno sicer vsem še ni znano, a velika večina vas že ve – imam precej visoko dioptrijo, na dnevni ravni nosim kontaktne leče, zvečer in občasno (zagotovo tudi premalokrat) pa dioptrijska očala. Prve korekcijske okvirje sem dobila v 7. razredu osnovne šole (to je danes 8. razred), kmalu zatem pa tudi kontaktne leče. Čeprav morda tako mlademu očesu kontaktnih leč ne priporočajo, sama skorajda nisem imela izbire – ukvarjala sem se z atletiko, tekla pa tudi krose in gorske teke. Očala so me na treningu in tekmah motila, brez njih pa sem bila nerodna in na trenutke celo nevarna. Prva dioptrija, ki sem jo dobila je bila (pazi to) -2.50. Za tiste, ki morda z dioptrijskimi številkami niste »na ti«, naj razložim, da gre za precej visoko dioptrijo. Okulist se je spraševal, kako sem v šolskih klopeh sploh kaj videla, začudenje je bilo še toliko večje, ko mu je moja mami povedala, da sedim v zadnji vrsti in imam odličen učni uspeh. Je pa dioptrija pojasnila, zakaj me je pogosto proti koncu tedna bolela glava (zaradi vsega napenjanja oči) in zakaj, ko sem gledala televizor nisem nikogar slišala – niti očeta, ki mi je ponujal sladoled (gledala sem bolj z ušesi kot očmi in bila tako osredotočena na to, kar je prihajalo iz televizije, da okolice sploh nisem zaznavala). No, zgodba se je začela nekako tako, da sem po priporočilu okulista dobila mesečne kontaktne leče, ki se jih sicer lahko nosi čez dan in noč, saj so takšne bolj prepustne in oči »ne matrajo« toliko. Nosila sem jih le čez dan, čez noč sem jih pospravila v to namenjeno škatlico napolnjeno s tekočino za čiščenje in shranjevanje leč.
»Mami, Ajdi je kekec prinesel kapljice!« je zavpila moja sestra.
Ena od zanimivih prigod se je začela zgodaj zjutraj, ko sem prišla v kopalnico, kjer sva si skupaj s sestro pred odhodom v šolo umivali zobe. Med ščetkanjem sama kar naenkrat opazim, da prav vse napise lahko preberem brez očala. Šok! Spregledala sem! Pokrijem si eno oko, preverim vid – popoln. Pokrijem drugo – prav tako. Čudež?! Med tem me opazuje sestra in v smehu zavpije mami: »Mami, Ajdi je kekec prinesel kapljice!«. V sekundi mi je postalo jasno, da vidim zato, ker sem leče zvečer pozabila odstraniti. Na žalost izboljšanja/pomanjšanja dioptrije tudi kasneje skozi leta nisem dočakala. Šlo je kvečjemu navzdol in sedaj sem tam nekje pri -6.00. Ja, brez očal se na cesti nevarna sebi in drugim. Oddaljenost knjige, ki je na mizi, je zame prevelika in brez očal, ki mi sicer pomagajo videti »na daleč« tudi tega ne morem več. Naučila sem se živeti z dioptrijo, nositi očala in kontaktne leče. Morda nekoč posežem po metodi, ki mi bo trajno pomagala do dolgovidnosti. Operacija vida me mika, ampak vseeno, danes z vami delim nasvete, kako izbrati kontaktne leče, kako za njih skrbeti in kje jih kupovati!
Kje kupovati kontaktne leče?
Pozabi na optike, te so skoraj brez izjeme daleč najdražje. Sama sem se v optiko odpravila le takrat, ko sem nujno potrebovala leče (zadnji moment) in ko so imeli kakšne akcije. Dobra odločitev so le takrat, ko rabiš nekakšno uvajanje v uporabo kontaktnih leč, ki pa ga včasih lahko naredi tudi okulist. Sicer pa jih naročuj preko spleta. Jaz že leta naročujem v spletni trgovini Moje leče iz več razlogov – prvi je cena, drugi možnost dostave domov ali prevzem na eni izmed prevzemnih mest. Do sedaj me še niso razočarali in jih zagotovo priporočam dalje. Splača se tudi naročiti na njihove e-novičke, saj imajo pogosto kakšne akcije (brez poštnine, -10% ali brez davka).
Kako izbrati kontaktne leče in katere priporočam?
Ta odgovor ni tako zelo preprost, saj terja vsaj malo poskušanja. Bistveno je, da se vprašaš, kako dolgo in kako pogosto jih želiš uporabljati. Obstajajo takšne, ki se nosijo le čez dan in takšne, ki jih imaš lahko v očesu dlje časa. Nato so tu takšne, ki jih menjaš vsak dan, na 14 dni ali pa 1x na mesec. Govorim seveda o mehkih kontaktnih lečah, ki so daleč najbolj razširjene in (če nimate kakšnega posebnega stanja) tudi največkrat svetovan za uporabo. Sama sem v zadnjih letih preizkusila kar nekaj različnih znamk in tipov mehkih kontaktnih leč, na koncu pa vseeno pristajam pri dveh – Johnson&Johnson Acuvue Oasys Hydraclear Plus (14 dnevne leče) in Johnson&Johnson 1-Day Acuvue Moist (1 dnevne leče). Prve običajno »potegnem« tudi do 3 tedne, na druge prisegam predvsem na potovanjih, saj tako s seboj ne rabim nositi tekočine za leče, me manj skrbi, da se bodo uničile (ali ob skoku v vodo odplavale v morje), prav tako pa so toliko bolj priročne tudi iz higienskega vidika (saj jih vsak večer odvržeš in zjutraj odpreš novo). Ko smo pri tekočina za leče, moja priporočila so naslednja: tekočina Gelone, tekočina SoloCare Aqua in tekočina Visiomax Kombilosung Super (DM). Tekočina za nego oziroma čiščenje kontaktnih leč je skoraj tako pomembna kot izbira samih leč, saj bo poskrbela, da se odstranijo vse nečistoče, ki se čez dan nalepijo na lečo, prav tako pa jo primerno navlažila. Moj prvi nasvet je, da se kontaktnih leč ne boj. Njihova uporaba je enostavna, paziti moraš le na zadostno higieno.
foto: Enja Brelih; edit: me
lokacija: Velana Living