Why visit Alberobello

Alberobello postaja vedno popularnejša turistična izbira, saj je pozicioniran le uro vožnje stran iz večjega mesta Bari, ki pa velja za izhodiščno točko večine, ki se odloči raziskovati vzhodni del južne italijanske obale in pokrajine Puglia (oziroma italijansko Apulia). Majhne, pravljične sivo-bele hiške, gričevnato podeželje, okoliška mesteca z baroškimi elementi, izjemna kulinarika, plaže… Vas mika? Jaz se zagotovo še vrnem v Alberobello, mestece, ki je po zaslugi hišk po imenu trulli (ednina: trullo) od leta 1996 uvrščeno na UNESCO seznam kulturne dediščine.

Kako do Alberobella in okoli?

Najenostavnejša izbira bo letalski prevoz do letališča Bari, nato pa najem avtomobila in ura vožnje po podeželju doline Itria. Letalske karte za Bari lahko dobite že po zelo ugodni ceni, Ryanair na primer iz Trsta leti tudi za ceno enega kosila (povratno karto Trst-Bari lahko dobite že za 30eur). Za premikanje po Itriji je praktično nujen najem avtomobila (tu morda kot opozorilo: rezervoar goriva za rent-a-car popolnoma napolnite pred vrnitvijo, saj vas sicer lahko, milo rečeno, nategnejo. Naju so preprečevali, da se nama splača ga pustiti praznega, ker »naj bi tako prišli ceneje skozi«, kar absolutno NE drži). Sicer pa za premikanje med večjimi mesti po Italiji priporočam kar Flixbus, ki je cenovno ugoden in precej zanesljiv (pa še WiFi ima).

Kje bivati v Alberobellu?

Mislim, da tu ni dileme – daleč najlepša, najbolj pravljična in zagotovo nepozabna izkušnja bo nočitev v avtentični hiški trullo. Iskreno priporočam, da si privoščite nočitev v Leonardo Trulli Resort-u, ki je zame eden najlepših »hotelov« na svetu. Ne bo vam žal. (več si lahko preberete v blog objavi)

In kaj sploh so trulli hiške in zakaj imajo takšen izgled?

Zagotovo se iz učnih ur zgodovine spomnite časa srednjega veka (tlaka in dajatve – does it ring a bell?). Zgodba trulli hišk se začne v 14. stoletju in je zelo zanimiva. Za pravljičnim izgledom se pravzaprav skriva nekoliko bolj kruta preteklost, odgovor nanjo pa je bila iznajdljivost tamkajšnjih tlačanov. Torej srednjeveške »nepremičninske davke« oziroma dajatve so vladarji pobirali od vseh, ki so imeli na njihovem ozemlju imeli postavljene hiše. Iznajdljivi revnejši tlačani so zato izpopolnili svoj način gradnje tako, da so postavili iz ploščatega kamna (ki ga je v okoli mogoče dobiti veliko) ter brez malte majhne hiške z okroglo zašiljeno streho. Zakaj brez malte? Ker je bila gradnja takšna, da so z odstranitvijo enega samega (točno določenega) »zidaka«, hišo v nekaj sekundah spremenili v kup kamenja. Tako jih takratni »nepremičninski davek« ni doletel. Izpopolniti so torej morali način gradnje in istočasno biti pripravljeni hiško vsakič znova postaviti. Način gradnje je specifičen za to območje in so ga uporabljali že pred srednjim vekom – takratni prebivalci so ga uporabljali za gradnjo zavetrja pred soncem in vetrovi, predvsem za živino. Počasi so torej začeli v hiškah živeti tudi sami in jih (ob priliki) podirali ter znova postavili, ko so pobiralci dajatev odšli mimo. Šele v 18. stoletju so bili tlaka in dajatve odpravljene, tip gradnje pa je ostal – tokrat sicer v trdnejši in bolj vzdržljivi zidani variaciji. Majhne hiške so postale tudi večje, dobile so prizidke in celo sčasoma postale dvonadstropne. Ti dvonadstropni trulliji so imenovani Trullo Sovrano in danes veljajo za pravo luksuzno nepremičnino. Prav ti dvonadstropni trulliji pa so danes še posebna atrakcija v mestecu Alberobello, saj ponujajo čudovite panoramske razglede na strehah oziroma vrhnjih nadstropjih. Sicer pa je večina hišk v mestecu Alberobello spremenjenih v hotele, restavracije (hrana je presenetljivo poceni; za pizzo boste odšteli okoli 5eur v neposredni bližini centra mesta) oziroma turistične prodajalne, takšne nekoliko bolj pristne (kjer še danes bivajo ljudje ali pa so zapuščene) pa lahko vidite tudi ob lokalnih cestah v bližini. Obisk mesta Alberobello je vsekakor nekaj čudovitega, imajo pa posamične hiške med oljkami in cvetočimi češnjami na gričih in dolinah prav poseben čar. Mesto Alberobello je turistično, a še vedno lahko tudi sredi sončnega dne, se sprehodiš po ulici in narediš lepo fotografijo brez gruče turistov. Kdo ve, koliko časa bo tako ostalo. Upam, da bo pristnost in srčnost lokalnih prebivalcev ostala. Več kot 1500 trullijev, večina je skoncentrirana na dve mestni četrti Rione Monti (bolj turistična in ikonična četrt, ki jo vidite na večini fotografij) in Aia Piccola (v tej dejansko ljudje še danes živijo).

Pravljični Alberobello z okolico je idealna dnevna turistična lokacija ali odlična izbira za kratek oddih. Z obiskom bi sama pohitela, dokler predel ohranja toliko srčnosti in pristnosti.

View Post

Kempinski Venice

San Clemente Palace Kempinski Venice
5*****
Isola di San Clemente 1, 30124 Benetke, Italija
cena nočitve: od 300€ navzgor (odvisno od sezone)
https://www.kempinski.com/en/venice/san-clemente-palace-kempinski/

San Clemente Palace Kempinski Venice je hotel v Benetkah z nepremagljivo lokacijo, ki nudi pravi oddih in je istočasno le nekaj minut stran od samega centra dogajanja

San Clemente Palace Kempinski Venice je hotel, ki je lociran na privatnem otoku San Clemente v Benetkah in je le 10 minut oddaljen od trga Svetega Marka. Vsi, ki ste bili kadarkoli v Benetkah in si jih ogledali z vode, veste, da je vožnja z ladjico (no, ali pa ikonično gondolo) nekaj posebnega. In prav takšna je tudi vsaka vožnja od središča Benetk do hotela in nazaj. Hotel ima namreč svoj privez tik ob trgu Svetega Marka in brezplačni shuttle za vse goste hotela. Do otoka San Clemente in hotela drugače kot s shuttle prevozom ali zasebnim vodnim taxijem ne boste mogli. Prav zato je hotel še toliko bolj cenjen in še bolj unikaten. V na trenutke hektičnih in izredno prostorsko nabitih Benetkah, se San Clemente Palace Kempinski Venice razprostira na veliki posesti zasebnega otoka, zaradi česar nudi idealno zatočišče za pravi počitek, ki omogoča neomejeno raziskovanje Benetk.

Včasih je na otoku San Clemente domoval samostan s cerkvijo, danes najdete na njem 190 sob in suit, 7 dvorišč, zunanji ogrevan bazen, golf in tenis igrišče, tekaško pot ter dva zasebna priveza za plovila.

Prenovljen samostan ohranja stare elemente (kot so na primer dolgi hodniki in visoki stropi), a istočasno ponuja moderen pristop. Klasičen luksuz je združen z eleganco, najina Deluxe soba s pogledom na laguno je bila naravnost čudovita in izredno prostorna – skozi hodnik z omaro si se sprehodil do glavnega prostora, kjer je bila velika postelja, kavč z mizo in televizor, prav tako izjemna je bila kopalnica s kadjo in tušem. Kot velika lepotna navdušenka sem bila izredno presenečena nad izborom kozmetike – v San Clemente Palace Kempinski Venice namreč uporabljajo dišeče izdelke The Merchant of Venice, ki pa so uporabljeni tudi v njihovem The Merchant of Venice SPA-ju. Dišečo kombinacija tradicije in novih pristopov lahko zaslediš po celem hotelu – tako v kopalnicah, kot tudi na samem vhodu v hotel, kjer si lahko privoščiš »špric« parfuma. V San Clemente Palace Kempinski Venice so razvajani vsi tvoji čuti, za brbončice poskrbijo pri zajtrku v restravraciji Insieme (kjer izbira in kvaliteta hrane ter pijače ne razočarata) kot tudi v njihovih barih in restavracijah. Ob bazenu si lahko privoščiš koktejl v Le Dolce Bar-u, v La Dolce restavraciji uživaš v mediteranskih specialitetah in italijanskih klasičnih jedeh, gurmansko razvajanje si lahko privoščiš tudi v L’Acquerello restavraciji, prav tako sta za koktejl ali kavo odlična njihov »ameriški« Clemente Bar in Al Bacaro z razgledom na Beneško laguno (to je tudi čudovita točka za opazovanje sončnega zahoda).

San Clemente Palace Kempinski Venice je idealna izbira za vse, ki v ikoničnih Benetkah iščete luksuzno bivanje, kjer si boste dodobra napolnili baterije in razvajali vse svoje čute.

View Post

Iskreno, težko bi se pritoževala nad vremenom, ki nam ga je (vsaj do sedaj in v večini) postregla letošnja jesen. Vseeno pa prav hladne jutranje temperature (ki se lahko spustijo tudi po 10°C) in toplejše dnevne (tudi nad 20°C) lahko predstavljajo pravi modni izziv. Prav v primeru takšnih modnih zagat, sama najraje posežem po trenč plašču ali pa kar usnjeni jakni. Le-to je mogoče kombinirati na različne načine, plastenje pa je zagotovo najbolj enostavna rešitev v tem prehodnem obdobju. Zjutraj si pod jakno oblečem pulover ali pa se kar ogrnem z večjim šalom. Slednji način je letos zagotovo najbolj trendi in se ga sama tudi zelo rada poslužujem. Čez dan šal tako pustim doma ali pa enostavno zavežem ob torbico (oziroma v tokratnem primeru ob nahrbtnik). In sem ready tudi za kakšen jesenski piknik s čudovitim razgledom in veliko vitamini.

outfit: Tom Tailor
photo: Pia Hočevar Mucić

View Post

Znamka Parfois je izbrano druščino blogerk in urednic iz Slovenije, Hrvaške in Srbije pretekli teden peljala na dvodnevno razvajanje v prečudovit del Slovenije – Goriška Brda. Naš izlet se je pričel v trgovini Parfois v ljubljanskem Cityparku, kjer smo si izbrale modne kose, s katerimi smo popestrile naše jesenske videze naslednjih dveh dni. Izbira je bila precej težka, saj je to jesen v Parfois trgovinah res ogromno trendi kosov, a vseeno smo nalogo opravile z odliko (vsaj če vprašate mene). V naslednjih dveh dneh smo torej svoje videze dopolnile s Parfois modnimi dodatki, prepričana pa sem, da bomo vse v prihodnjih tednih in mesecih po njih še pogosto posegale. Vsaj zase lahko to z gotovostjo potrdim.

Goriška Brda so iz prestolnice odmaknjena dobro uro vožnje, a je zanje (načeloma) potrebno prestopiti slovensko-italijansko mejo in se malo višje čeznjo vrniti. Vsaj takšno pot smo ubrale me in tako precej hitro prispele v pravi raj na zemlji. Pravljična pokrajina, ki leži med Alpami in Jadranom očara z gričevnatimi pobočji polnimi vinogradov, slikovitimi hišami v vaseh, izjemnimi razgledi, ki jih tudi v jesenskih dneh obsije toplo sonce. Ponujajo ogromno lepih kotičkov, ki razvajajo oči, telo, duha in jasno tudi brbončice.

Parfois v portugališčini pomeni »ob priložnostih«. Takšnih ali drugačnih. Tokratna je bila več kot idealna…

Naša prva in glavna postojanka v Gorških Brdih je bilo posestvo Klinec Plešivo, kjer so nas pozdravili s pogostitvijo dobrodošlice, sledila je predstavitev nove jesenske kolekcije Parfois s strani glavnih predstavnikov, ki so za to priložnost prileteli naravnost iz Portugalske. Večer smo prav tako preživeli gurmansko razvajani s strani ekipe Klinec Plešivo, ni torej manjkalo dobre hrane, pijače, dobre volje in glasbe. Naslednje jutro nas je pričakal zajtrk z razgledom, sledilo raziskovanje Goriških Brd, obiskali smo vas Šmartno, pojedli izjemen brunch v Vili Vipolže in za konec bili deležni pokušine vin Vinarstva Simčič.

Kakšna bo modna Parfois jesen? Polna naravnih odtenkov, med katerimi prevladuje rjavo-siva, bež in pa umazano rožnata ter trendi gorčična. Živalski vzorci bodo to jesen še posebej trendi izbira.

Skozi dva dni modnega in gurmanskega razvajanja se nismo le dodobra spoprijateljili med seboj, temveč spoznali pobližje samo znamko Parfois, njeno vizijo, skrivnost za uspeh in se naužili lepot naše prečudovite Slovenije. Prepričana sem, da je bil dvodnevni izlet v Goriška Brda s Parfois le začetek ene čudovite skupne poti. Jaz že komaj čakam, da vse modne dodatke preizkusim še v stajlingih, vi pa jih boste prav gotovo lahko spremljali na mojem blogu in družbenih omrežjih.

foto: Robert Ribič

View Post

Manarola je eno od petih mestec, ki slišijo na ime Cinque Terre, menda obstaja velika verjetnost, da je najstarejša od vseh, saj temelji cerkve San Lorenzo spadajo v leto 1338. Slikovita mesteca ob klifnati obali sem obiskala na italijanskem roadtripu, do Manarole pa se zapeljala kar z vlakom iz mesta La Spezia, v čigar istoimensko provinco Cinque Terre tudi spadajo. Ligurija je čudovita, barvita, zagotovo nepozabna, a istočasno tudi izredno popularna med turisti. Čeprav je konec septembra že pomenil konec glavne sezone, se je turistov iz vsega sveta trlo, a vseeno sem v Manaroli uspela ujeti v objektiv čudovito cvetlično obleko Tom Tailor.

Kaj obleči za raziskovanje petih mestec Cinque Terre?

Zagotovo nekaj lahkotnega, saj zna biti predvsem v poletnih mesecih izredno vroče. Zelo toplo je bilo tudi konec septembra, ko sem Manarolo obiskala sama. Za potep po mestu je bila idealna lahkotna midi obleka z dolgimi rokavi. Obula sem superge, zaradi katerih sem lažje premagovala hribovite tlakovane ulice. Čudovita pot se namreč vije od Manarole do sosednjega mesteca Riomaggiore, nosi ime Via dell’Amore oziroma »ljubezenska pot«.

outfit: Tom Tailor (Naomi Campbell kolekcija)

View Post