Nobena naravna zagorelost ni in ne more biti zdrava zagorelost. Zakaj? Ker je zagorela koža pravzaprav obrambni mehanizem kože na poškodbo z UV žarki. Seveda se soncu ni potrebno popolnoma izogibati, dovolj je že ustrezna zaščita (o mojih najljubših kremah z zaščitnim faktorjem sem pisala ne dolgo nazaj; preveri tukaj). Bojazen, da vaše telo ne do dobilo zadostne količine vitamina D pa je po mojem mnenju odveč – dovolj je že 15min izpostavitev kože obraza in rok soncu dopoldne ali popoldne.

Glede na občutljivost kože na sončne žarke oz. sposobnost tvorbe zaščitnega melanina smo belopolti razdeljeni v 4 različne fototipe – sama sodim v fototip 2 (moja koža in lasje so svetli, oči zelene, pigmentacija slaba, nagnjena sem k sončnim opeklinam). Prav zato praktično nikoli ne dobim tiste “za-oko-lepe” zagorele barve na soncu. In prav zaradi moje svetle polti je uporaba samoporjavitvenih krem lahko prava nočna mora – kaj hitro se mi naredijo lise, kar pa ne izgleda ravno najlepše (kljub natančnosti, uporabi pilingov, vlažilnih krem). Negativna plat samoporjavitvenih produktov je tudi pogosta oranžkasta barva, ki pa jasno ne izgleda naravno. Pred nekaj časa sem imela priložnost preizkusiti Spray Tan v salonu Viki’s Place v Ljubljani – popolnoma nekaj drugega! Za vas sem pripravila opis moje celotne dogodivščine – vse od priprav, samega postopka, spiranja…

O postopku:
Spray Tan ali pogosto imenovan tudi “sun-makeup” je inovativen in sodoben koncept teniranja kože. Pri samem postopku teniranja se obarva izključno povrhnjica. Porjavite že pri prvem teniranju, pri sami tehniki pa se uporabljajo različne barve, tako da se prilagajajo vašim željam. Na meni je Viki uporabila mešanico dveh barv Fantasy Tan, ki sta moje koži dali naraven zagorel videz (brez pretirano oranžnega ali sivega podtona).

Pred teniranjem:
Sama sem v tednu pred teniranjem vsak drugi dan uporabila piling za telo in skrbela, da je moja koža navlažena in nahranjena z losjonom. Prav tako sem naredila piling obraza. V primeru, če piling ne naredite, bi se lahko zgodilo, da bi postali lisasti – kot sem že omenila se pri teniranju obarva le povrhnjica, če pa je ta polna “starih celic”, se bo barva začela neenakomerni spirati. Pred samim postopkom teniranja je odsvetovana uporaba deodoranta in parfuma; bolje pa je tudi, da ste popolnoma nenaličeni; po teniranju pa je priporočeno, da se vsaj 6 ur ne tuširate ali pretirano potite (na primer pri športni aktivnosti). Koža namreč rabi nekaj ur, da razvije pravo barvo.

Postopek:
Postopek vam bo vzel vse skupaj slabe pol ure – teniranje traja približno 10min, 10min pa potrebujete, da se koža malce posuši preden se oblečete (svetovana so temnejša oblačila, saj se na njih lahko nanese nekaj barve, ki pa jo je sicer možno odstraniti). Viki, lastnica salona, ki je postopek izvajala pri meni, mi je med samim postopkom dala nekaj napotkov kako naj se obračam in kako naj držim noge, roke, vrat in podobno. Vmes sva celo malce poklepetali. Občutek med teniranjem vam težko opišem, saj je verjetno to odvisno od posameznika. Skozi majhno “pištolico” piha zrak z barvo, ki jo enakomerno nanaša na kožo. Pod pazduho zna biti malce žgečkljivo, če ste zares žgečkljive sorte (ampak nič neprijetnega). Ko vam tenira obraz, morate imeti zaprta usta in oči, ter zadržati dih. Kar mi je najbolj všeč pri tem postopku, da mojstrice znajo barvo nanesti tako, da naredijo tudi rahel “contour” telesa in obraza! Na obraz je to precej priročno (lepo oblikuje obraz), saj nekaj časa ni potrebna uporaba bronzerja; na telesu pa seveda tudi – en dva tri izgledate lepše “oblikovane”. Nekje sem prebrala, da zna biti občutek po teniranju malce lepljiv, sama tega nisem občutila, vseeno pa sem si želela čim prej pod tuš, da vidim pravo barvo. Tisti dan sem se okoli 18ih stuširala, naročena sem bila ob 19h, s tuširanjem pa sem počakala do jutra. Zjutraj sem se zbudila zares zagorela (kar me je malce presenetilo), vendar se je vrhnja plast barve (to je pravzaprav markirna barva, zaradi katere se ve, kje je bila barva nanešena) sprala pod tušem. Spodaj je bil čudovit zagorel ten!

Kaj pa potem?
Barva moje kože je bila lepo zagorela približno 6 dni, nato se je začela bolj opazno (vendar enakomerno!) spirati, kar je trajalo približno še kakšnih 4-5 dni. Edini predel, kjer se je sprala malce neenakomerno je bil na mestu, kjer pride kost od modrčka (skoraj neopazno). V tem času nisem nosila pravzaprav skoraj nič pudra in bronzerja, saj je bil videz moje kože res lep (zdrav in zagorel). Vse kar je, sem zares skrbela za to, da je moja koža navlažena in nahranjena. Tistega prav nič lepega vonja po samoporjavitvenih kremah nisem zaznala, kar je en velik velik plus. Por mi ni zamašila, ne na obrazu in ne nikjer po telesu. Naj opozorim, da barva, ki jo pridobite pri sprej teniranju ne zagotavlja zaščite pred soncem, zato ne pozabite na kremo z zaščitnim faktorjem. Za tiste, ki bi postopek želele ponoviti, naj povem, da se mora barva popolnoma sprati pred ponovnim teniranjem. Zadnjih nekaj dni lahko zopet začnete uporabljati pilinge, sicer pa se jim je bolje izogibati. Prav tako je priporočeno, da se z brisačo ne brišete preveč grobo, saj bi tako lahko barva hitreje spirala.

Naj zaključim: beseda “navdušenost” je kar malo prešibka, da bi zares opisala kaj si mislim o samem postopku. Boljšega načina lepega zagorelega videza kože sama še nisem našla. Priporočam vsem, ki se zavedate škodljivih učinkov pretiranega izpostavljanja soncu, a si vseeno želite zagorelega videza. Za tiste, ki se vseeno sončite in ste morda malce neučakani, pa lahko ta postopek krasna podlaga.

View Post