Čeprav me je Jordanija res presenečala na vsakem koraku, si nisem mislila, da me še z najino zadnjo postojanko lahko popelje v en povsem drugačen svet. Puščava Wadi Rum, znana tudi kot Mesečeva dolina, je še eden od jordanijskih znamenitosti, ki so res vredne ogleda. In vredne zaščite – UNESCO je namreč Wadi Rum uvrstil na seznam Svetovne dediščine. Slikovita pokrajina je bila do danes lokacija številih filmskih snemanj, tam so posneli film Marsovec, Rdeči planet, Transformerje 2, Zadnji dnevi na Marsu in Prometej, dejstvo je, da že ob prihodu in prvem pogledu na pesek in kamnine dobiš občutek nadzemeljskega. Res unikatna izkušnja je bil za naju dnevni izlet z jeep-om po puščavi in noč v campu Rum Stars, ki leži v osrčju zaščitene cone – brez WiFi-ja in praktično brez signala (pravi detox od moderne tehnologije), spala sva v šotorski kabini, ki je bila narejena iz kovinskega ogrodja in je imela stene iz kozje dlake (mimogrede, imela je tudi okno), pila hektolitre beduinskega čaja (ki te res drži pokonci, je pa tudi zelo okusen). Počutila sva se majhna v tej gigantski čudoviti puščavi, ki je skozi dan spreminjala svoje barve peska in visokih kamnitih formacij z ozirom na svetlobo. Ponoči je nastala popolna tema, slišal se je le vetrič, na nebu pa si lahko preštel na tisoče zvezd.
Če te zanima več o najinemu izletu po Wadi Rum, uporabnih nasvetih in zanimivih informacijah, beri dalje…
Nekaj praktičnih nasvetov in zanimivih informacij, ki si jih preberi, preden obiščeš Wadi Rum:
- Ob besedi puščava si večina zamišlja kilometre peska in sipin. No, tega od puščave Wadi Rum ne pričakuj, saj ni klasična peščena puščava. Kombinacija peska in kamnitih formacij, ki so pravzaprav prave gore (najvišja s 1754 metri je Jebel Rum), ponuja topel spekter barvnih kombinacij, ki se vijejo vse od bež, rumene, oranžne, pa vse do rožnato rdeče. Občutek sem imela, da puščava dobesedno spreminja barve čez dan.
- Do samega osrčja puščave se vije praktično le ena cesta, ki gre mimo železniške postaje (res nenavadno jo je videti sredi peska). Večina nastanitev oziroma ponudnikov dnevnih izletov ima organizirano parkirišče v Wadi Rum Village. Tam te poberejo in te odpeljejo do prve postojanke dneva oziroma do campa. Najetega avtomobila (vsaj po mojih informacijah) po puščavi ne moreš peljati, saj ceste zahtevajo resno jeep vozilo. V puščavi Wadi Rum ni infrastrukture, ni cest, najdeš le beduinske kampe. Svetujem, da nočitev in izlet bookiraš vnaprej, imej pa v mislih, da nikjer blizu ni nobenega bankomata.
- Wadi Rum puščavo si lahko ogledaš s 4×4 vozilom, na kameli ali peš. Jezdenja kamel midva nisva bookirala, saj se nama to ni zdela najbolj etična odločitev. Sem pa zato naredila dobro zalogo fotografij s temi zanimivimi bitji.
- Vstopnina v zaščiteno območje Wadi Rum je 5 JD in je zastonj v primeru, da kupiš Jordan Pass (ki ga, mimogrede, res moraš, ker je najbolj ugodna možnost raziskovanja Jordanije).
- Večina obiskovalcev puščave Wadi Rum bookira dnevni izlet, nekateri prenočijo za eno ali dve noči v beduinskem kampu sredi puščave. Nočitev »sredi ničesar« je bila res unikatna izkušnja, kamp Rum Stars je bil dobra odločitev – izlet po puščavi, okusna hrana, čistoča skupnih pristorov, jedilnice, skupne kopalnice, ter najinega »šotora« – vse je bilo nad pričakovanji.
- Obstaja zelo velika verjetnost, da v puščavi srečaš čredo kamel, ki se prosto pasejo naokoli. Prav za vse kamele se ve, katero pleme je njihov lastnik. Imajo pa zvezane sprednje noge, da tako so omejene, lahko hodijo, da ne morejo teči. V puščavi sva midva videla tudi skupino konjev, nekaj skarabejev, muh in mravelj. To je bilo pa to, kar se tiče živali. Kače in škorpijoni menda pridejo ven, ko je topleje.
- T. E. Lawrence, znan tudi kot Lawrence Arabski, valižanski arheolog, častnik, diplomat in pisatelj, je v tistih koncih pravi heroj, saj je pomagal tamkajšnjim ljudstvom odriniti Otomanski imperij med 1. Svetovno vojno. Veliko lokacij je tako dobilo ime po njem. Priporočam ogled filma Lawrence of Arabia iz leta 1962 za nekaj ozadja.
Kaj spakirati za Wadi Rum puščavo?
Spakiraj lahko, nepotrebne stvari pusti v avtomobilu (če ga imaš), a vseeno s seboj vzemi dovolj toplih oblačil. Meseca maja letos je bila noč zelo mrzla – je pa res, da beduini pravijo, da je bil to eden najhladnejših majev, kar jih pomnijo. Ko se je sonce spustilo, se je temperatura hitro znižala. V najinem šotoru sva dobila tri odeje, spat sva šla z dvema, sredi noči pa je bilo potrebno dodati še tretjo. Šotor je bil sicer dvignjen od tal, imel je železno konstrukcijo in stene pletene iz kozje dlake (izgledale so kot nekakšna gosto tkana težka odeja ali tepih). Ko se je zjutraj sonce prikazalo, je v hipu postalo precej toplo. Na dnevni izlet sva se odpravila v lahkotnih dolgih hlačah, majici, čez pa sva oblekla tanjšo jakno. Seveda nisva pozabila tudi na njihove tradicionalne beduinske rute – rdečo jordanijsko je nosil Jan, jaz pa črno, ki je sicer palestinska. Svetujem, da za v puščavo Wadi Rum (pa tudi Petro) obuješ lahke pohodne čevlje z oporo pri gležnjih. Najini Teva čevlji so zelo dobro opravili nalogo. S seboj imej tudi nahrbtnik za dnevni izlet (midva sva vzela moj Jujube nahrbtnik, ki sem ga dobila pri Malih zakladih), sončno kremo z zaščitnim faktorjem, fotoaparat (ker možnosti za lepo fotko bo ogromno), nekaj jordanijskih dinarjev (za napitnino ali nakup beduinskega čaja) ter veliko dobre volje. Za vse ostalo bo poskrbljeno.
Dnevni izlet po puščavi Wadi Rum
Spanje in dnevni izlet po puščavi Wadi Rum sva bookirala pri Rum Stars Camp. Ponujajo sicer precej različnih izletov, midva sva se odločila za One Day & One Night Jeep Tour – Classic Bedouin Tour. Spala sva v zasebnem šotoru, zajtrk in »zarb« večerjo jedla v veliki jedilnici skupaj s preostalimi gosti, pila beduinski čaj ob ognju pod zvezdami… Kljub temu, da sva potovala v času ramadana, so nam beduini pripravili zajtrk in večerjo, kosilo pa smo pomagali narediti kar sami v kanjonu Barrauh – v senci velike skale smo najprej nabrali nekaj lesa, beduin je zakuril ogenj, narezali smo sestavine in skuhali okusno »čorbo«. Naš voznik nas je najprej zapeljal do Lawrence’s Spring (Lawrencev izvir, ki je dobil ime po T. E. Lawrencu Arabskemu), kjer smo splezali na razgledno točko, ki je nenormalno dišala po meti in si pogledali pravi čudež – izvir, ki pronica iz skale. Nato smo obiskali Jabel Khazali kanjon, Jebel Anafishiya (in videli nekaj hieroglifov Nabatejcev in ljudstva Thamud), se povzpeli na rdečo sipino v Wadi um Ishrin, naredili fotografijo nenavadne skale, ki spominja na gobo in naravnega kamnitega mostu v Khor al Ajram ter se sprehodili po slikovitem Al Mahama kanjonu. Voznik je med vožnjo nekajkrat zapustil vozilo, se usedel na havbo avtomobila, upravljal volan kar z nogo in vmes dejansko skočil iz premikajočega se vozila – s tem nam je verjetno želel pokazati svoje vozne sposobnosti, strah, da bi se kam zaleteli je bil odveč – okoli nas je bila le puščava! Na poti smo s pita kruhom nahranili tudi čredo kamel, ki se nas očitno niso čisto nič bale in so svojo glavo vtaknile kar v naš jeep. Smeha ni manjkalo.
Če potegnem črto, je bil obisk Wadi Rum puščave več kot odlična izkušnja, ki je presegla moja pričakovanja. Nekoliko izven moje cone komforta, saj res nisem človek, ki bi rad kampiral (in se na smrt boji pajkov ter sovraži vse žužke – še dobro, da jih praktično ni bilo). Ni nama niti malo žal in tudi tebi resnično svetujem, da si vzameš en dan več in v puščavo ne odideš le na dnevni izlet, temveč tudi tam prenočiš. Predvsem, če si želiš nekoliko bolj avanturistične izkušnje med tvojim potovanjem po Jordaniji.
