Ne morem verjeti, da sem nazaj iz svoje dekliščine! KAJ?! Kam je šel čas? Sedaj lahko uradno začnem odštevanje do najine poročnega dne.
Tisti, ki me malo bolje poznate, verjetno veste, da sem po naravi človek, ki rad planira in da sem prav gotovo control-freak v pravem pomenu besede. Rahla živčnost (opremljena z večkratnimi neuspelimi poskusi, da bi iz katere od punc izvlekla kakšen podatek) je bila torej povsem normalna, sploh glede na to, da sem o svoji dekliščini vedela le lokacijo in datum. Sem človek, ki po naravi ne mara presenečenj. Pa vendar… Mislim, da me je ta vikend popolnoma spreobrnil. Po zaslugi mojih dragih punc, ki so mi pripravile nepozabno zadnjo babjo zabavo pred skokom v zakonski stan!
Dobila sem uradno vabilo na svojo dekliščino
Nekaj dni pred dekliščino me je v nabiralniku pričakalo tudi uradno vabilo s časovnico, ki sicer ni prav nič pomirilo mojega vznemirjenja, je pa vsaj delno odgovorilo na vprašanje »kaj moram pa spakirati, če nič ne vem?«, a po drugi strani mi dalo vedeti, da to pač ne bo navadna dekliščina. Vikend smo začele precej zgoraj v Ljubljani in se odpeljale proti Primorski.
(Od)lom na Lomu
Prva postojanka je bila bencinska črpalka na Lomu, na časovnici označena kot (Od)lom na Lomu. Seveda sem morala pomiti nekaj šip, vmes pa so nam delali družbo celo fantje, ki so nekega bodočega ženina peljali na fantovščino (upam, da je bodi revež preživel vse izzive, med katerimi je zagotovo zmagal bungee jumping na Solkanu, za katerega na bencinski črpalki še ni vedel). Dobre volje, z glasbo precej na glas, smo se odpeljale proti končni postojanki – Portorožu. Brez skrbi, mojo Seat Arono je vozila ena od punc z 0,0 promila alkohola v krvi.
Is it Spa or is it party? It’s sparty!
Grand Hotel Bernardin je bil naš dom za dva dni, že ob prihodu so nas prelepo pogostili z jagodami oblitimi s čokolado in penino ter nas pospremili v Spa, kjer smo se vse razvajale z masažo, savnami in bazeni. Po intenzivnem začetku sem si tako malo napolnila baterije, še toliko bolj pa z okusnim okrepčilom v obliki kanapejev. Nadaljevale smo na ležalnikih ob plaži, ki sicer zame niso pomenili počitka, temveč nekaj izzivov, ki sem jih morala opraviti, da so mi dekleta dovolila poroko z Janom. Mislim, da mi je šlo odlično, kljub temu, da sem zagotovo popila kakšen kozarec gin-tonika in Aperitiva Rosata preveč.
Najlepše darilo za dekliščino
Sonce se je že poslavljalo, me smo odrinile s plaže in se hitro uredile za večerjo. Kot se za lokacijo spodobi, smo si privoščile morske dobrote, ni manjkalo klepeta in smeha. Dekleta so mi ob večerji tudi predala najlepše, najbolj pozorno darilo, kar sem ga prejela kadarkoli – izdelale so pravo revijo, jo poimenovale Ajda – posebna poročna izdaja revije in vajo vključile vse od uvodnika, križanke, horoskopa, intervjuja, do stavnic, vse personalizirano, prečudovito oblikovano in izredno pozorno, ljubeče in istočasno hudomušno napisano. Čeprav sem takrat revijo le prelistala, sem komaj zadrževala solze. Dokončno sem se zlomila doma in revijo v enem šusu prebrala. V ta izdelek so zagotovo vložile ure in ure dela, ogromno ljubezni in truda, hkrati pa zadele totalno terno. Kako bi lahko še bolj zadele?! Večer je minil v znamenju klepeta, smeha, gumijastih bonbonov (ker me punce res dobro poznajo so pripravile zame celo skledo), pijače, obujanja spominov in verjetno najbolj random debat na planetu. Zjutraj smo to nadaljevale ob bogatem zajtrku, na terasi Grand Hotela Bernardin in na koncu še na sladoledu.
Drage punce! Moje družice, draga sestrica, prijateljice, moje nore babe! Hvala vam za ta nepozabni vikend poln smeha, razvajanja, sladkanja, klepeta, spominov… Hvala vam, da ste na to noro dogodivščino šle z mano in hvala, ker boste z mano tudi v prihodnje. Zagotovo drži kot ste zapisale na koncu revije: niso diamanti najboljši prijatelji vsake ženske, njene prijateljice so njeni diamanti! Vas po čistini, barvi in velikosti zagotovo ne prekaša nihče!
